Josip Osti : Življenje s knjigami
Podrobnosti knjige
eseji
V svoji zbirki esejev se pesnik, pisatelj in prevajalec, dobitnik številnih slovenskih in tujih literarnih nagrad, ukvarja s svojo največjo ljubeznijo - književnostjo, in sicer z avtorji in njihovimi deli, ki ga vznemirjajo do te mere, da jim nameni esejistični premislek. Loteva se jih poglobljeno, njegove misli so sveže, prodorne in iskrive, polne zanimivih analiz, primerjav, asociacij in aluzij. Slog pisanja je kot se za uveljavljenega literarnega ustvarjalca spodobi privlačen in dovršen, da bralca kar potegne v tok misli in razmišljanj.
Lastnost | Vrednost |
---|---|
Založba | Založba Pivec |
Leto izdaje | 2014 |
Strani | 164 |
Jezik | slovenski |
Tip datoteke | epub |
ISBN | 9789616897617 |
Izvodov na voljo:
- Prost
- Prost
- Prost
-
Zaseden
Še 3 dni 35 min in 6 sekund
Pokukaj v knjigo
Dolg opis
Svojo esejistično zbirko je Josip Osti razdelil na tri dele. V prvem se ukvarja s prozo (romani ter kratkimi zgodbami) in
esejistiko, tako se v svojih razmišljanjih in razglabljanjih ukvarja s
pripovedništvom Isaaca Bashevisa Singerja, piše o esejih in romanih
Carlosa Fuentesa, se loti erotike med peklom resničnosti in rajem sanj
ob romanu Maria Vargasa Llose Don Rigobertove beležnice, piše o
Slovencih v prozi Fulvia Tomizze, o kafkovskem hladu in hašekovski
toplini ob romanu Fasada Libuše Monikove, razpiše se o poeziji Adama
Zagajewskega, premisli Thomasovo inačico postmodernističnega romana, se
poglobi v romanu Intimnost Hanifa Kureishija, potem se loti še metafore
kot ključa za resničnost pri romanih Michela Viewgha in sklene prvi
razdelek z obravnavo Veličkovićevega romanesknega prvenca Vojna, podobna
burleski. V drugem razdelku se loti potovanj in potopisov, to obdela v
naslednjih esejih: Potopis v Bosni in Hercegovini, Igra zrcal v romanu
Ivana Lovrenovića Potovanje Ivana Frane Jukića, Avtor izmišljen, osebe
resnične ali o Flisarjevem romanu Potovanje predaleč, Magija
pripovedovanja ali o Zgodbah s poti Evalda Flisarja.
V tretjem razdelku se loti dnevniške literature, piše o dnevnikih
Andrea Gida, Franza Kafke, Witolda Gombrowicza in Maxa Frischa, k temu
pa pridoda še esej o pismih pisateljev in epistolarni literaturi. Gre za
nedvomno aktualne premisleke o književnosti naše dobe (20. in 21.
stoletja) in poglobljene uvide v določene poetike avtorjev (tudi v
primerjalnem smislu), ki so pomembno sooblikovali svetovno, evropsko in
slovensko književnost.