Skoči na vsebino

Anne Applebaum : Gulag

Podrobnosti knjige

zgodovina in geografija

Gulag Anne Applebaum

Spoznajte eno doslej najmanj raziskanih dogajanj 20. stoletja: sovjetska koncentracijska taborišča! Ocenjujejo, da so samo med letoma 1929 in 1953, ko je umrl Stalin in so taborišča začeli ukinjati, vanje poslali 18 milijonov ljudi. Veliko od teh ni preživelo krutega sistema: bivanja v nečloveških razmerah z minimalnimi količinami hrane in trdim delom na hudem severnem mrazu.


Lastnost Vrednost
Založba Mladinska knjiga
Zbirka e-Premiki
Prevod Barbara Simoniti
Leto izdaje 2018
Strani 820
Jezik slovenski
Tip datoteke epub
ISBN 9789610132127

Izvodov na voljo:


  • Prost
  • Prost
  • Prost
  • Zaseden

    Še 3 dni 35 min in 6 sekund

Pokukaj v knjigo

Anne Applebaum: Gulag
Anne Applebaum: Gulag
Pokukaj v knjigo ...

Dolg opis

Spoznajte eno doslej najmanj raziskanih dogajanj 20. stoletja: sovjetska koncentracijska taboriščaOcenjujejo, da so samo med letoma 1929 in 1953, ko je umrl Stalin in so taborišča začeli ukinjati, vanje poslali 18 milijonov ljudi. Veliko od teh ni preživelo krutega sistema: bivanja v nečloveških razmerah z minimalnimi količinami hrane in trdim delom na hudem severnem mrazu. 

Anne Elizabeth Applebaum je knjigo napisala na podlagi odkritega arhivskega gradiva, objav in osebnih pogovorov. Za svoje delo je dobila Pulitzerjevo nagrado, knjiga je prevedena že v več kot 20 jezikov. Spremno besedo k slovenski izdaji je napisal dr. Peter Vodopivec


ZAKAJ GULAGI - Tako imenovani gulagi so bili nekakšna prevzgojna delovna taborišča, kjer so se znašli vsi, ki niso bili všeč komunistični oblasti. Posejana so bila po vsej Sovjetski zvezi, vodila jih je Glavna taboriščna uprava, z rusko kratico GULAG. 

KRIVIČNO OBSOJENI - Do leta 1939 je zadoščalo slišati šalo o Stalinu ali jo povedati, zamuditi na delo, imeti stike s tujci, imeti smolo, da te je prestrašen prijatelj ali ljubosumen sosed imenoval za »sokonspiratorja« v neobstoječi zaroti, imeti štiri krave v vasi, kjer je večina imela le eno … - vse to je v pravih okoliščinah moglo privesti do obsodbe na sovjetsko koncentracijsko taborišče. Tudi tujci, ki so kakorkoli izstopali, npr. temnopolti ameriški komunisti, ki so se v zgodnjih tridesetih preselili v Moskvo, so izginjali.

ZUNAJ NA MRAZU -  Pogosto so obsojenci prišli tja, kjer ni bilo prav ničesar. Sami so morali  zgraditi barake, v katerih so prebivali. Do takrat so spali včasih v šotorih, včasih pa kar na prostem, na tleh, tudi sredi globoke zime. Mnogi so umrli, posebno tisti, ki so izgubili bitko za ležišče v bližini ognja. 

LAKOTA – Taboriščniki so dobivali izjemno majhne količine slabe hrane, kar jih je fizično in psihično povsem izčrpavalo. Med drugo svetovno vojno je lakota vladala po vsej državi. V taborišču Kolima pet dni niso dobili nikakršne hrane. Pet tisoč mož ni imelo niti kosa kruha. Opisujejo primere, ko so si  taboriščniki rezali meso s svojega telesa ter si puščali kri, ki so jo poskušali na hitro pojesti kot juho. 

TEŽKO DELO - Zaporniki so gradili stavbe in prometno infrastrukturo v najbolj neprijaznih delih Sovjetske zveze. Skale so razbijali z ročno izdelanim orodjem, zemljo so večinoma kopali kar z rokami in jo odnašali s samokolnicami. 


Povezane knjige


Dragan Potočnik: Predstave in podobe o islamu in Orientu
Dragan Potočnik: Predstave in podobe o islamu in Orientu
Dragan Potočnik
Predstave in podobe o islamu in Orientu
Nigel Jones, Urs Brunner, Julia Schrammel: Salon Kitty
Nigel Jones, Urs Brunner, Julia Schrammel: Salon Kitty
Nigel Jones, Urs Brunner, Julia Schrammel
Salon Kitty
Dragan Potočnik idr., Maja Lamberger Khatib (uredila): SOŽITJE MED KULTURAMI – POTI DO MEDKULTURNEGA DIALOGA V
Dragan Potočnik idr., Maja Lamberger Khatib (uredila): SOŽITJE MED KULTURAMI – POTI DO MEDKULTURNEGA DIALOGA V
Dragan Potočnik idr., Maja Lamberger Khatib (uredila)
SOŽITJE MED KULTURAMI – POTI DO MEDKULTURNEGA DIALOGA V
Dušica Kunaver, Brigita Lipovšek: Evropska kulturna dediščina v slovenskih ljudskih šegah
Dušica Kunaver, Brigita Lipovšek: Evropska kulturna dediščina v slovenskih ljudskih šegah
Dušica Kunaver, Brigita Lipovšek
Evropska kulturna dediščina v slovenskih ljudskih šegah
Gitta Sereny: Pot v temo
Gitta Sereny: Pot v temo
Gitta Sereny
Pot v temo
Mateja Ratej: Rožengrunt
Mateja Ratej: Rožengrunt
Mateja Ratej
Rožengrunt

Prijavite se na e-novice

Source