Alessandro DʼAvenia : Kar ni pekel
Podrobnosti knjige
Sodobni romani (20. in 21. st.)
Kar ni pekel Alessandro DʼAveniaAlessandro D‘Avenia, doktor klasične književnosti, je pri založbi Družina izdal že svoj tretji roman. V romanu Bela kot mleko, rdeča kot kri (2011) brezskrbno odraščanje prekine bolezen, Stvari, ki jih nihče ne ve (2012) je od očeta zapuščeno dekle negotovo stopalo v življenje. Tokrat pa se je avtor v knjigi Kar ni pekel podal v mafijski svet, v pekel na Zemlji. Je mogoče kraj, kjer vladata nasilje in beda, spremeniti ali je najbolje le zbežati stran?
Lastnost | Vrednost |
---|---|
Založba | Družina |
Leto izdaje | 2017 |
Strani | 328 |
Jezik | slovenski |
Tip datoteke | epub |
ISBN | 9789610402664 |
Izvodov na voljo:
- Prost
- Prost
- Prost
-
Zaseden
Še 3 dni 35 min in 6 sekund
Pokukaj v knjigo
Dolg opis
Federico je šestnajstletni fant in ima v srcu vse polno vprašanj, na katera življenje še ni odgovorilo. Šole je konec, pred njim se odpira poletje, ki je omamno in skrivnostno kakor njegovo mesto Palermo.
Medtem ko se pripravlja na odhod v Oxford, kjer naj bi opravil počitniški tečaj angleščine, sreča don Pina, duhovnika in profesorja religije na njegovi gimnaziji. Don Pino ali »3P«, kakor ga hudomušno kličejo zaradi njegovega imena »padre Pino Puglisi«, mu navrže povabilo, da mu pred odhodom v Anglijo pride pomagat pri delu z otroki v njegovi četrti. Ko Federico prečka železniški prehod, ki revno četrt Brancaccio ločuje od preostalega mesta, se ne zaveda, da se je v tem trenutku zanj začelo novo življenje, tisto pravo. Zvečer se domov vrne brez kolesa, s prebito ustnico in z občutkom, da je odkril popolnoma neznano resničnost, ki pa ga zadeva od blizu. To je prepleten klobčič ulic in uličic, ki jih nadzorujejo ljudje z vzdevki, kot so Lovec, Turek, Mati narava. Zanje je edina zapoved narediti to, kar ukaže Cosa Nostra. Toda na teh ulicah živijo tudi Francesco, Maria, Dario, Serena Totň in še mnogo drugih, ki se niso odpovedali upanju v drugačno življenje, v katerem bi lahko poleteli tako daleč kot žoga na improviziranem nogometnem igrišču, ko jo brcneš z vso silo. Po teh ulicah hodi tudi Lucia. V njej je pogum, da gleda v svet s svetlobo v očeh in noče pobegniti drugam, saj je edini kvas možnih sprememb v rokah tistih, ki si upajo odpirati obzorja tam, kjer vladata zgolj nasilje