Metoda Kokole, Vojislav Likar, Peter Weiss (ur.) : Historični seminar 4

Dolg opis

Odnos do izseljevanja Slovencev na osnovi treh dokumentov, ki so bili posvečeni tej problematiki v letih 1913, 1938 in 1975, analizira Marjan Drnovšek. Slovensko govoreče v Kanalski dolini v Italiji izčrpno opisuje Irena Šumi. Bosna je predmet prispevkov Šaćirja Filandra, ki ob njej govori o zlorabi zgodovine predvsem v zadnjem dobrem desetletju, in Josipa Vrandečića, ki predstavlja širjenje islama iz Bosne v Dalmacijo v 16. in 17. stoletju. Karin Kneissl se posveča marsikdaj (čedalje bolj) konfliktnim stikom Vzhoda in Zahoda, uboštvo v zgodnjem meništvu (od 3. do 6. stoletja) pa predstavlja Milan Špelič. Raziskave hrvaškega kajkavskega narečja predstavlja Josip Lisac, in sicer z upoštevanjem prispevka slovenskega jezikoslovca Jakoba Riglerja. Evropski lingvistični atlas poleg ozko jezikovnih podatkov daje tudi mnoge podatke o kulturni zgodovini Evrope in njenih zgodovinskih plasteh, ki jih Wolfgang Viereck interpretira z upoštevanjem nejezikovnih podatkov (tudi iz slovenskega jezikovnega prostora). Lars-Olof Ahlberg vleče črto začetkov moderne estetike od Leibniza do Kanta. Naslednja dva prispevka sta glasbena: Eva Zöllner piše o Händlovih oratorijih v londonskih gledališčih v drugi polovici 18. stoletja, Dorothea Schröder pa je prispevala nekaj opomb k operam Benjamina Brittna. Zgodovino Slovenske ljudske stranke z njenimi vzponi in padci predstavljajo Andrej Rahten, Walter Lukan, Igor Grdina, Primož Kočar in Janez Arnež.