Aleš Smrekar : Divja odlagališča odpadkov na območju Ljubljane

Dolg opis

Dozdajšnje študije o divjih odlagališč odpadkov na Ljubljanskem polju, Iškem vršaju in območjih lokalnih vodnih virov v Mestni občini Ljubljana so pokazale, da je na območjih, pomembnih za vodno oskrbo slovenske prestolnice, velika količina odpadkov. Doslej še ni bilo tako popolnega pregleda, kje so odlagališča, koliko jih je, kakšna je njihova sestava in seveda, katera med njimi najbolj ogrožajo človekovo okolje.Metodologija raziskovalnega dela je bila pripravljena povsem na novo. Z njo smo med drugim ugotovili, da moramo preučevano tematiko obravnavati celostno, zato ne preseneča, da smo poleg popisa divjih odlagališč odpadkov izvedli tudi popise opozorilnih tabel, ovir za dovažanje odpadkov in gramoznic. Prav nelegalne gramoznice, ki na aluvialnih ravnicah ponekod segajo prav do gladine podtalnice, neozaveščene posameznike in celo podjetja kar kličejo po nedovoljenem odlaganju odpadkov. Divja odlagališča je seveda treba sanirati, vendar je bilo na bolj degradiranih območjih potrebno najprej ugotoviti, katera so tista, ki zahtevajo prednostno sanacijo.Na obravnavanih območjih smo našli in preučili kar 1586 divjih odlagališč odpadkov, od tega na Ljubljanskem polju 1445, na Iškem vršaju 104 in na območjih lokalnih vodnih virov 37. Samo na Jarškem produ na levem bregu Save, kot najbolj problematičnem območju, jih je 151. Skupna površina odpadkov je 128.056 m2, prostornina pa 220.071 m3. Povprečno odlagališče meri 80,7 m2 in ima 138,8 m3 odpadnega materiala. Med obravnavanimi območji so v dimenzijah precejšnje razlike, ki so še zlasti izrazite na območjih lokalnih vodnih virov, kjer so odlagališča po povprečni površini (47,5 m2) najmanjša in po povprečni prostornini (185,1 m3) največja. Na celotnem pregledanem območju smo evidentirali tudi 100 gramoznic, 58 opozorilnih tabel in 57 ovir.Dve tretjini (66,7 %) odpadkov sta gradbenega izvora, z 18,7 % jim sledijo primarni odpadki. Komunalnih odpadkov je 11,2 %, industrijskih 2,2 %, medtem ko je delež odpadkov iz zdravstvene in veterinarske dejavnosti zanemarljiv, vsega 0,2 %. Dobra sedmina (13,5 %) odpadkov je nevarnih, kar je skoraj 30.000 m3. Pet šestin (84,6 %) med njimi sestavljajo gradbeni odpadki, malo manj kot desetino (9,9 %) pa industrijski.Analize odvzetih vzorcev kažejo, da nevarnih snovi sicer ni veliko, vendar vseeno predstavljajo določeno grožnjo za podtalnico, zlasti z vidika njenega onesnaževanja z organskimi snovmi. Tudi na podlagi rezultatov monitoringa podzemne vode lahko sklepamo, da iz divjih odlagališč odpadkov ne prihaja do merljivega izpiranja nevarnih snovi. Ta spoznanja so dober pokazatelj, da bi lahko izvedli enostavno in cenovno sprejemljivo sanacijo degradiranega območja in zdaj razvrednotenemu prostoru zagotovili novo vrednost.Sčasoma bo treba sanirati vsa divja odlagališča odpadkov, vendar je zaradi velike količine odpadkov nerealno pričakovati, da bi to naredili naenkrat. S skrbno zasnovano originalno metodologijo smo določili prednostni vrsti red sanacije vseh divjih odlagališč odpadkov. V prvem, najbolj kritičnem razredu jih je 77, v drugem 260, v tretjem 538, v četrtem 522 in v petem 189.V knjigi je poglavje z naslovom »Premikanje struge Save in gramoznice na Jarškem produ« prispevala Mateja Breg, poglavje z naslovom »Oris obravnavanih območij« pa Drago Kladnik.Publikacija je namenjena bralcem, ki se želijo seznaniti s problematiko divjega odlaganja odpadkov, tako tistim, ki bi se radi seznanili z metodologijo in jo poskušali prenesti v svoje okolje kot onim, ki jih bolj zanimajo aplikacije v konkretni pokrajini ter predlogi za sanacijo.