David Bole : Ekonomska preobrazba slovenskih mest

Dolg opis

Ekonomska preobrazba, zlasti deindustrializacija, pomembno vpliva na geografsko zgradbo mesta. A »zlom« tradicionalne industrije hkrati omogoča rast nečesa novega, zlasti storitvenega sektorja, ki temelji na ustvarjalnosti in prilagodljivosti. Porajajo se etikete, s katerimi skušamo doumeti preobrazbo mestne ekonomije: učeča se mesta/regije, ustvarjalno okolje, kulturna proizvodnja, informacijsko mesto in podobno. Raziskovanje ekonomske preobrazbe je pogosto omenjeno v kontekstu spreminjanja prostorskega merila raziskovanja mest – enosrediščna predstava o mestu in njegovemu zaledju je manj aktualna, saj se pojavljajo ideje o policentrični mestni regiji, mrežnem mestu, mozaičnem mestu in druge ideje, ki so tesno povezane s prestrukturiranjem gospodarstva v mestu.Glavna znanstvena spoznanja monografije lahko strnemo naslednje stavke. V povprečju so se slovenska mesta terciarizirala, zlasti so postale pomembne tržne storitve. A del slovenskih mest je še vedno »na prehodu« med industrijsko in postindustrijsko fazo. Nekatera mesta ne zmorejo priti na storitveno stopnjo in se soočajo z brezposelnostjo, nekatera imajo bolj neofordističen značaj (Jesenice, Ajdovščina, Idrija, nekatera mala mesta). Druga mesta bodo najverjetneje sledila Ljubljani, ki izkazuje najvišjo stopnjo preobrazbe. Na mikro ravni lahko vsaj za Ljubljano, ki v Sloveniji izstopa po svojih postindustrijskih lastnostih trdimo, da izkazuje pomembne spremembe z geografskega vidika. Te se izkazujejo v deindustrializaciji in terciarizaciji posameznih območij ter spremembami v odnosu med središčem in obrobjem zlasti v razmerju: mestno središče–sekundarna poslovna območja ali razmerju: mesto–obmestje. Le predvidevamo lahko, da spremembe, ki jih doživlja Ljubljana, doživljajo tudi mesta, ki so stopnji preobrazbe Ljubljani najbližja, na primer Maribor, Koper ali Celje. Potrdimo lahko tudi domneve, da se nahajamo v obdobju urbane spremembe, ki izhaja iz vstopa v nov družbeni in gospodarski red. Smo torej del širše, globalne mreže in doživljamo podobne spremembe kot druga mesta in urbani sistemi po svetu. Pojavi, ki jih občutimo, na primer potrošništvo, spremembe v lokaciji delovnih mest, spremembe v pomenu posameznih gospodarskih aktivnosti in ostale spremembe so torej rezultat »nove«, postindustrijske geografije mesta in celotnega urbanega sistema.Knjiga je pomembna za slovensko znanost in tudi laično javnost, saj opisuje in razlaga vse omenjene spremembe prostorskega razvoja slovenskih mest in jih povezuje s pojavi v ostalih svetovnih mestih.