Mateja Ferk, Uroš Stepišnik : Geomorfološke značilnosti Rakovega Škocjana
Podrobnosti knjige
Kotlina Rakov Škocjan je poglobitev v manjši kraški uravnavi, sestavljena iz doline Raka in kotanje Podbojev laz. V pobočjih kotline so izoblikovane živoskalne uravnave, ki kažejo na uravnavanje dna kotline na višjih nadmorskih višinah, postopen razvoj in preoblikovanje s površinsko tekočo vodo. Podrobno so bile preučene površinske in podzemne kraške oblike, ki nakazujejo razvoj kotline v preteklih razvojnih fazah. Preučevanje je temeljilo na podrobnem morfografskem kartiranju območja, zajemu morfometričnih podatkov preučevanih oblik, speleoloških analizah jam in laboratorijskih analizah ilovnatega sedimenta. Sinteza nakazuje, da sta nastanek in razvoj kotline kompleksnejša, kot je bilo doslej predstavljeno v literaturi. Kotlina se je namreč kot površinska kraška oblika oblikovala v več fazah, v katerih so se lokacije izvirov in ponorov spreminjale. To je povzročilo izredno pestrost kraških pojavov na majhnem območju.
Lastnost | Vrednost |
---|---|
Založba | ZRC SAZU |
Zbirka | Georitem |
Leto izdaje | 2011 |
Strani | 65 |
Jezik | slovenski |
Tip datoteke | |
ISBN | 9789612545833 |
Izvodov na voljo:
- Prost
- Prost
- Prost
-
Zaseden
Še 3 dni 35 min in 6 sekund
Pokukaj v knjigo
Dolg opis
Kotlina Rakov Škocjan je poglobitev v manjši kraški uravnavi, sestavljena iz doline Raka in kotanje Podbojev laz. V pobočjih kotline so izoblikovane živoskalne uravnave, ki kažejo na uravnavanje dna kotline na višjih nadmorskih višinah, postopen razvoj in preoblikovanje s površinsko tekočo vodo. Podrobno so bile preučene površinske in podzemne kraške oblike, ki nakazujejo razvoj kotline v preteklih razvojnih fazah. Preučevanje je temeljilo na podrobnem morfografskem kartiranju območja, zajemu morfometričnih podatkov preučevanih oblik, speleoloških analizah jam in laboratorijskih analizah ilovnatega sedimenta. Sinteza nakazuje, da sta nastanek in razvoj kotline kompleksnejša, kot je bilo doslej predstavljeno v literaturi. Kotlina se je namreč kot površinska kraška oblika oblikovala v več fazah, v katerih so se lokacije izvirov in ponorov spreminjale. To je povzročilo izredno pestrost kraških pojavov na majhnem območju.