Janja Žitnik Serafin (urednica), Marjan Drnovšek, Damir Josipovič, Aleksej Kalc, Marko Klavora, Metka Lokar, Urška Strle : Priseljevanje in društveno delovanje Slovencev v drugih delih jugoslovanskega prostora

Dolg opis

Tematika priseljevanja Slovencev v prostor nekdanje Jugoslavije in delovanja kulturnih društev, ki so jih ustanavljali tamkajšnji Slovenci v različnih obdobjih novejše zgodovine, je šele po razpadu skupne države postala zanimivejša za obširnejšo obravnavo raziskovalcev s področja mednarodnih migracij. Dotlej je bila ta tematika v primerjavi z raziskavami slovenskega izseljenstva v drugih delih sveta dolgo časa zapostavljena. Knjiga je razdeljena v tri kronološko zasnovane dele: Zgodovinski oris, Med preteklostjo in sedanjostjo ter Pregled aktualnega stanja; vsi trije deli v kar največji meri upoštevajo tudi dosedanje raziskovalne rezultate drugih avtorjev. Podatki in raziskovalna spoznanja preteklih raziskav pa so v tej knjigi korigirani, nadgrajeni in dopolnjeni z rezultati obsežne raziskave arhivskih in statističnih virov ter kompleksne terenske raziskave (slednja med drugim vključuje anketo, polstrukturirane intervjuje, strokovne ter informativno-strateške posvete, neformalne pogovore in opazovanje z udeležbo), ki so jo avtorji pričujoče knjige opravili v okviru dveh sočasno potekajočih raziskovalnih projektov. Knjiga v prvem delu z naslovom »Zgodovinski oris« uvodoma povzema politično zgodovino obravnavanega prostora (in širše – Balkana), nato pa se osredini na priseljevanje in društveno delovanje Slovencev v drugih delih nekdanje Jugoslavije. Najprej prikaže njihovo prisotnost skozi popisne podatke v obdobju 1880–2012. Sledita predstavitvi glavnih slovenskih izseljenskih, sezonskih in povratnih tokov v obravnavanem prostoru do druge svetovne vojne in po njej. Prvi del knjige se zaključuje z zgodovinskim pregledom ustanavljanja in delovanja slovenskih kulturnih društev in združenj v drugih delih jugoslovanskega prostora, in sicer od najzgodnejših oblik v 19. stoletju do njihovega razcveta po razpadu socialistične Jugoslavije. Drugi del knjige, »Med preteklostjo in sedanjostjo«, prikazuje evakuacijo Slovencev iz vojnega Sarajeva novembra 1992 skozi njihovo intimno doživljanje vojne travme in za marsikoga usodne odločitve, oditi ali ostati. Zadnji del knjige, ki govori o aktualnem stanju, vsebuje tri poglavja. Prvo analizira vzroke za neskladje med popisnimi podatki o številu Slovencev v obravnavanem prostoru in številom članstva v tamkajšnjih slovenskih kulturnih društvih, ki marsikje presega njihovo »popisno« število. Sledi obravnava družbeno-kulturne (ekonomske, čustvene, simbolne, identitetne ...) vloge slovenskega jezika v drugih delih nekdanje Jugoslavije, ki se je v različnih obdobjih dokaj spreminjala, z osamosvojitvijo Slovenije in njenim članstvom v Evropski uniji pa je slovenščina v obravnavanem prostoru le še pridobila na pomenu. Knjigo zaključuje poglavje o sedanjem delovanju slovenskih kulturnih društev in združenj v tem prostoru ter o dolgoročnem pomenu vitalne vpetosti njihovega delovanja ne le v sodobno kulturo »matične« Slovenije, ampak tudi v večkulturno lokalno okolje, v katerem delujejo.