Igor Grdina : Kongres zaseda

Dolg opis

V esejistično napisanem delu Kongres zaseda Igor Grdina predstavlja pomembne dogodke iz politične zgodovine na evropskih tleh, natančneje iz obdobja velikih in malih evropskih kongresov, ki so dodobra zaznamovali našo celino vse od westfalskega miru naprej.

Leta 1648 je ta sporazum namreč skleniltridesetletno vojno, ki je na področju Svetega rimskega cesarstva nemškenarodnosti divjala v letih 1618-1648, ter »otvoril sezono« kongresnegareševanja tedanjih tako splošnih kot tudi posameznih sporov, ki so zadevalicelotno Evropo.

Grdina takopregledno in duhovito opisuje široko in zanimivo razvejano ozadje zborovanj, kiso vselej potekala s kar najširšo udeležbo vseh vodilnih evropskih vladarjev,državnikov in diplomatov od francoskega cesarja Napoleona, ruskega imperatorjaAleksandra I., avstrijskega »dobrega cesarja Franca«, britanskega zunanjegaministra lorda Castlereagha, francoskega diplomata de Talleyrand-Périgorda doavstrijskega zunanjega ministra  indržavnega kanclerja von Metternicha. Posamezne kongrese, v okviru katerihposebno pozornost posveča dunajskem kongresu in posledično ustanovljeni Svetizvezi, umešča v njihov zgodovinski kontekst, hkrati pa že znane dogodkeobravnava na novo ter jim s svojim posebnim kompleksnim uvidom dodaja presežnovrednost, saj nanje ne gleda le kot na političnozgodovinska srečanja, temveč jihobravnava v vsej njihovi širši družbeni razsežnosti in z vsemi daljnosežnimiposledicami, ki vodijo vse do današnjih dni.

O avtorju:

Ddr. Igor Grdina(roj. 1965 v Celju) je slovenski zgodovinar, literarni zgodovinar, libretist inpublicist. Doktoriral je iz slavistike in zgodovine, raziskovalno pa se ukvarjapredvsem z zgodovino starejše slovenske književnosti, s kulturno zgodovino inpolitično zgodovino 19. stoletja.  Odleta 1989 do 2004 je bil zaposlen na Oddelku zaslovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani,kjer je bil nazadnje redni profesor za starejšoin novejšo slovensko književnost. Sedaj je znanstveni svetnik na Inštitutu zakulturno zgodovino ZRC SAZU,sodeluje z Inštitutom zacivilizacijo in kulturo in kot redni profesor predava na programih Kulturnazgodovina in Interkulturni študiji - primerjalni študij idej in kulturna Univerzi v Novi Gorici. Z vabljenimipredavanji nastopa v Nemčiji, Avstriji, Italiji in na Madžarskem, njegovabibliografija pa obsega več kot 800 enot.