Alojz Ihan : Karantena

Dolg opis

Protagonist romana Karantena je rentgenolog srednjih let Andrej Kos, ki želi novo jahto preizkusiti v družbi brata Petra in kolega Egona, epidemiologa za prehladne viruse. Sprva brezskrbne počitnice med valovi pa se zapletejo, ko na kopnem izbruhne epidemiološka katastrofa. Vsak od prijateljev situacijo doživlja drugače, vsi pa se začnejo sčasoma zavedati, kaj je v življenju zares pomembno in kaj nas dela ljudi.

Avtor Alojz Ihan ob tem podarja: »Roman sem zasnoval kot cerkveno fresko, ki naj s svojo dramatično sceno in pisano paleto odnosov med upodobljenimi liki ohrani izjemnost prvih mesecev leta 2020, ko je svet zdrsel v pandemijo nove, neznane bolezni covid-19. Antični in renesančni slikarji so freske za prikazovanje kuge ali poslednje sodbe napolnili s številnimi alegoričnimi liki, ki vsak zase preživljajo lastne človeške drame, hkrati pa kompozicija celotne podobe dokumentira skupinsko in skupno človeško dramo. Roman sem sestavljal iz motivov, na katerih je temeljilo naše doživljanje epidemije in jih dovolj neposredno poznam, da mi za realistične podobe ni bilo treba raziskovati ozadij. O največjem izzivu vsake freske – da se iz cerkvene kupole skupaj z vitražno svetlobo preslika v glavo opazovalca in tam zaživi resnično življenje – pa lahko presodi samo vsak bralec posebej.« Pretanjen družbeni komentar, ki se izriše skozi vpletene, spopadanje s krizno situacijo prikaže večplastno, kompleksno in z vidika tistih, ki so bolje in hitreje razumeli resnost položaja, a so bili pogosto izključeni iz odločanja. Roman tako razgalja mehanizme, ki so ljudi pahnili v še večji brezup in paniko, obenem pa, povedano z Egonovimi besedami, ugotavlja, kako je svet zblaznel in kako »epidemija ni samo v nosu in pljučih, še več je je v glavi«.

Ihan ustvari izjemno človeški roman, poln zapletenih odnosov, družinskih travm in tragedij, konfliktov in napetosti, ki pa je tudi izrazito topel in presenetljiv v svojih na videz najtemnejših trenutkih. Sploh v katarzičnem zaključku, ko lahko skupaj z liki končno zadihamo s polnimi pljuči. Vsaj za hip.