Prežihov Voranc : Dekle z Mandolino

Dolg opis

Novejša literarnozgodovinska raziskovalna pozornost se vedno bolj posveča Prežihovemu Vorancu kot izvirnemu pisatelju, kot »pesmi z obrobja, ki je postala veliki ep«, kakor je o njem zapisal esejist Karl-Markus Gauss, in ne več Prežihu kot politiku. Pregled avtorjeve zgodnje in manj znane, vsekakor pa nekanonizirane proze pa je pokazal, da je Prežih zelo pogosto načenjal robna, tudi tabuizirana vprašanja iz tedanjega slovenskega osebnega in družbenega življenja. Pisal je v glavnem realistično, s smislom za groteskno komiko in satiro, včasih pa naturalistično z ekspresionističnimi prvinami. Njegovo zgodnje krajše pripovedništvo lahko razdelimo na črtice in novele z motivi pijancev, nasilnežev, patoloških čudakov, vaških revežev in pohabljencev, na črtice z motivi iz prve svetovne vojne, na take s pravljičnimi elementi, na krajše pripovedi z motivi gospodarske krize med obema vojnama ter na črtice in novele s tematiko druge svetovne vojne. Naš izbor želi bralce opozoriti na ta besedila in jih vzpodbuditi k novemu branju, tako da bi v znanem odkrivali še neznanega Prežiha, obenem pa razodeva in potrjuje, da Prežihov Voranc ni bil socialni realist v vsej svoji umetniški zavesti in praksi.

Pisatelj Lovro Kuhar – Prežihov Voranc (1893 – 1950) se je rodil v Podgori pri Kotljah. Poleg svojih najbolj znanih novel in romanov – Samorastniki, Doberdob, Jamnica in Požganica – napisal še celo vrsto krajših pripovedi. Po njem se imenuje prva bralna značka – Prežihova bralna značka. Zapustil je izjemen prozni opus, ki razodeva samonikel pisateljski talent in epsko mojstrovino.