Michael A. Lebowitz : Socialistična alternativa: resnični človekov razvoj

Dolg opis

"Tistim, ki se morajo boriti za družbo, v kateri se bogastvo
ne kaže kot »ogromna zbirka blag« in v kateri se »virov
vsega bogastva«, človeških bitij in narave, ne uničuje."
- Iz knjige

"Pomemben prispevek Socialistične alternative je, da presega večino omenjenih »alternativ« in poudarja nujnost spremembe produkcijskih razmerij [...]. Poleg vprašanj, ki jih zastavlja v zvezi z državo [...], se moramo vprašati vsaj še tole: Kaj bo v socializmu s svobodo in enakostjo? Kako ohraniti njun emancipacijski potencial in ju hkrati uresničiti (da ne ostaneta abstraktni, kakršni sta v svoji meščanski obliki)? Kaj bo z javnimi prostori, individualno intelektualno svobodo, možnostjo nekaznovane kritike oblasti – so to le (malo)meščanske utvare, ali gre za stvari, ki jih je vredno ohraniti in razvijati naprej?"
- Iz spremne besede

Knjiga je koncizna teoretska in praktična analiza sodobnih družbenih razmer in iskanja poti iz sedanje krize, ki jo je napisal Michael Lebowitz, svetovno priznani analitik, zaslužni profesor Univerze Simona Fraserja v Vancouvru v Kanadi ter vodja programa Transformativne prakse in razvoj človeštva, ki deluje v okviru venezuelskega mednarodnega inštituta Centro Internacional Miranda.

Osnova knjige je kritična zgodovinska in ekonomska analiza državnih sistemov (kapitalističnih in socialističnih), ki naj bi stremeli k »dobri družbi«, ki naj bi omogočala polni razvoj človekovih potencialov, to analizo pa avtor opira na svoje aktualiziranje in ovrednotenje Marxovih tez zlasti iz Kapitala.

Umeščamo jo v neposredno povezavo z izdajo prevoda Kapitala (Sophia, 2013) ter študijo Gala Kirna Partizanski prelomi in protislovja tržnega socializma v Jugoslaviji (Sophia, 2014), h kateri je Lebowitz napisal tudi spremno besedo.

Po Lebowitzu temeljijo osnovni pogoji za dobro družbo – v 21. stoletju – na treh ključnih točkah: družbeni lastnini produkcijskih sredstev, delavskem soupravljanju ter zadovoljevanju skupnih potreb in ciljev. Avtor posebej razčlenjuje prehode v socializem z vidika izkoriščanja delavcev, odgovornost do okolja in planeta, poudarja realno zmožnost samopreobrazbe in preobrazbe družbenega ravnanja, analitično izpodbija teze o t. i. nepraktičnosti in nedelovanju socialističnih alternativ.