Dolg opis
Simetrija je hrepenenje po popolnosti, po večnosti. Vendar v človeškem svetu simetrije ni! Ni je, ker niti človekovo telo, kaj šele duša, nista simetrična. /.../ Kristijan Muck s svojimi pesmimi vztraja v hrepenenju po polnosti, popolnosti, somernosti, večnosti, po imenovanju boga, pa četudi je ta le še »sčrneli stenj«! Zato je simetrija njegovih pesmi simetrija bolečine, ki ne more, ne sme izrekati čustev brez-upa, ampak jasno, odločno, možato, cerebralno upesnjuje ne le konec ideologij in zgodovine, ampak tudi konec človečnosti. Rečeno s filozofskim jezikom: šele ko se razkrije nič, se bivajoče razodene prav kot bivajoče. (Ivo Svetina)
Pesmi, zbrane v knjigi Podobe v grudah / Landweisen, so nastajale med 1975 in 1993 in so razdeljene v tri sklope (1975-1987, 1987-1990 in 1990-1993), ki nakazujejo povezavo s konkretnimi družbenimi in zgodovinskimi dogodki. S presenetljivimi, nepričakovanimi ekspresivnimi podobami pesnik slika naš svet, obsijan z zarjo zla, ki nikakor ni več najboljši vseh svetov, ampak edini še, na katerega smo priklenjeni kot galjoti. V tej brezizhodnosti, somraku – ne malikov, ampak človeka, je že zdavnaj dopolnjen zaton zahoda (in vzhoda, severa in juga). Vse, kar ostaja na tej njivi, ki jo človek še obdeluje, je njegova želja po izrekanju, po pesnjenju.