Janko Valjavec: Sekiropraktik

Kriminalke in trilerji / Zgodovinski, vojni, pustolovski romani

Sekiropraktik Janko Valjavec

Kmet izpod Oljske gore se odpravi na še zadnjo košnjo v letu, deželo že štirinajst dni razvaja indijansko poletje. Poslovi se od žene, zvrne kozarček ali dva za moč in pogum in že je na poti na svoj travnik spodaj proti Savi. Čez dve uri je ta mož na travi ob traktorju ležeče truplo, ki ga moči dež, indijansko poletje se je na hitro poslovilo, oblaki proti zemlji na gosto pošiljajo debele kaplje. Sledovi, ki bi lahko povedali, kaj se je dogajalo, so dobesedno splavali po vodi. Na kraj zločina pride inšpektor Tisnikar v spremstvu drugih preiskovalcev. Vsi skupaj ugotovijo le, da je kmet umrl zaradi udarca s sekiro, vendar ne v glavo, kot je to običajno pri uporabi orodja za sekanje v morilske namene. Je bil na delu sekiropraktik? Seveda je bil, inšpektor mora odkriti le še njegovo ime in naslov stalnega bivališča. Kako? Njegov problem!

Lastnost	Vrednost
Založba	LYNX
Leto izdaje	2022
Strani	200
Jezik	slovenski
Tip datoteke	epub
ISBN	9789617134735

Izvodov na voljo:

Prost
Prost
Prost
Zaseden

Še 3 dni 35 min in 6 sekund

Kupi Izposodi

Dolg opis

Janko Valjavec (1962) nas v svojih kriminalno-zgodovinskih romanih razveseljuje s humornim cinizmom, spretno vpletenim v napeto dogajanje. V ospredje postavlja vsakdanje ljudi, ki se tako ali drugače srečujejo s tegobami in težavami pogosto nehvaležnega in krivičnega življenja. A v vsem slabem je tudi nekaj dobrega, in to je tisto, kar resnično šteje.

V pisateljskih vodah Janko Valjavec vztraja že od leta 1991, sprva kot avtor časopisnih člankov in krajših zgodb (Obračunska obdobja, 2017), v zadnjem času se posveča predvsem pisanju romanov. Sekiropraktik je njegov deveti roman, pred njim so izšli: Župnik, Umazane roke, Tajkun Ivan, V vodi mrtve Savke, Traktor, Jožef Šenk v JLA, Gobar, Akvarij, Grobar in Dolgčas. Rdečo nit, ki jih povezuje, avtor povzema tako:

»V človekovem življenju se kar naprej nabirajo negativnosti. Neprijaznosti ljudi, prepiri v družini, zdravstvene in finančne težave, vedno je kaj, kar slabo deluje na nas. Negativnostim se z leti do določene mere naučiš izogniti, a povsem izogniti se jim ne moreš. Zato jih moraš predelati, nevtralizirati. Meni pri tem pomaga pisanje. Zelo. Ko predem svoje zgodbe, hitro zaidem v bolj vedre vode, mojim likom se začnejo dogajati prijetne stvari, vzdušje postane humorno. Po odzivu bralcev vem, da jim je to všeč; in vsak bralec, ki se je nasmejal ob nekem določenem odstavku, je lahko prepričan, da sem se ob tem odstavku jaz kot pisatelj razvedril, če že ne tudi nasmejal; in da sem bil, ko sem tisti dan končal s pisanjem, boljši. Lažji. Znosnejši. Bogatejši.«