Vid Kmetič : Mariborsko leto

Dolg opis

Mariborsko leto je knjiga, ki jo mora imeti vsak Mariborčan. Gre za izbor časopisnih člankov, ki jih je zbral in izbral Vid Kmetič, pomemben kronik mariborskega javnega življenja preteklosti in danes. Mariborsko leto je koledar dogodkov in prigod od 1. januarja do 31. decembra, zapisanih v časnikih in časopisih v prvi polovici 20. stoletja. “Mesta po definiciji sestavljajo ulice in ceste, trgi, parki, hiše, cerkve, skoznje večkrat tečejo potoki in reke, vodijo železniške proge, nekatera imajo celo letališča. A to še niso mesta, to so zgolj pravilno zložene opeke z nekaj malte in bleščečimi fasadami, strehe, okna, to je le lepo položen tlak ali asfalt, to so železniške postaje in pristajalne letališke piste. Kar iz vsega naštetega zares naredi mesto, so ljudje in njihove zgodbe. Vsako mesto jih ima. Nekatere so velike zgodbe, tiste, ki jih najdemo v zgodovinskih učbenikih in se o njih učijo v šolah, pišejo knjige in doktorske disertacije – zgodbe o junakinjah in junakih ter dogodkih, ki so spreminjali mesto in svet. Največ pa je tistih malih zgodb, zgodb „navadnih“ ljudi, ki so se nekoč sprehajali po naših ulicah in trgih, zgodb, s katerimi se lahko tudi dandanes poistovetimo, jih podoživimo. Mnogo teh zgodb nam vsakodnevno prinašajo časopisi in z veliko gotovostjo lahko trdimo, da prav časopisni članki ponazorijo utripanje mesta v času, v katerem so nastali. Še posebej dragocene so tiste male, na videz nepomembne novice z ulic in trgov, poročila o zgodah in nezgodah vsakdana. Članki, zbrani v knjigi Mariborsko leto, nam prinašajo drobne notice mestnega utripa med obema vojnama – za vsak dan po enega. Od Naceka, ki je prešerno prepeval, do Ruže, ki se je obnašala ružno, od nepridipravov, ki so podirali hišice za tiče, do nekrologa neki opici, od nesreče z gnojem na Grajskem trgu do samostanskih bratov in njihovega vina. Za vse to in še več je bilo nekoč prostora med dnevnimi novicami mesta, ki mu pravimo Maribor. 365 dni v letu in še prestopni dan za povrh. Ko tako „listamo“ po starem časopisju, se večkrat vprašamo, ali niso ti članki nastali v današnjem času in ne v dvajsetih ali tridesetih letih prejšnjega stoletja, saj se zdi takratni utrip mesta marsikdaj na las podoben današnjemu – le jezik je nekoliko bolj sočen in arhaičen – rabote in bedastoče Mariborčank in Mariborčanov med obema vojnama pa nam potrjujejo tisto dobro znano reklo, da se zgodovina včasih čisto zares ponavlja.”