Janez Vogrinc : Kvalitativno raziskovanje na pedagoškem področju

Dolg opis

Na področju družbenih in humanističnih ved, s tem pa tudi v pedagogiki, sta se v preteklosti uveljavili okvirni paradigmi znanstvenega raziskovanja, ki ju na podlagi njunih značilnosti imenujemo kvantitativna in kvalitativna. Izraz "paradigma" uporabljamo v pomenu Kuhnove sodobne opredelitve znanstvene paradigme. Paradigme so pri njem "niz medsebojno povezanih predpostavk o družbenih pojavih, ki dajejo filozofski in pojmovni okvir za njihovo proučevanje" (Kuhn 1974, str. 39). Pripadniki določene znanstvene paradigme imajo torej v zvezi z raziskovanjem v svoji znanstveni disciplini skupne vrednote, prepričanja, verjamejo v določene zakonitosti, predpostavke in podobno ter v skladu z njimi oblikujejo svoj pristop k raziskovanju. Med zagovorniki obeh omenjenih paradigem so v preteklosti nastale številne razprave o razmerju med eno in drugo paradigmo. Ta razprava ima na sociološkem področju svoje korenine v sredini 19. stoletja, nedavno pozornost pa je dobila v šestdesetih letih prejšnjega stoletja z vnovičnim odkritjem prednosti kvalitativnih metod. Vsaka paradigma ima svojo filozofsko podlago. Tako lahko podlago metodologije kvantitativnega rziskovanja poiščemo v pozitivizmu, metodologije kvalitativnega raziskovanja pa v naturalizmu (Lincoln in Guba, 1985) oziroma konstruktivizmu (Guba in Lincoln 2004). V monografiji so podane glavne značilnosti obeh filozofskih smeri, ki pomagajo razumeti temeljne razlike med kvalitativno in kvantitativno paradigmo pedagoškega raziskovanja.