Dolg opis
Na svoji poti okrog sveta je Celjanka Alma M. Karlin konec leta 1927 obiskala tudi afriško celino in jo občutila kot »deželo skrivnostnih urokov in potopljenih kultur.« Toda v prvi stik z njo je prišla že veliko prej, v letih tik pred prvo svetovno vojno, ko je – medtem ko je delala in študirala v Londonu, ki je na začetku 20. stoletja prekipeval od številnih okultnih združb in magičnih praks – z velikim zanimanjem obiskovala Britanski muzej ter v egipčanskem oddelku zavzeto študirala razstavljene eksponate, ki so ji bili marsikdaj v magično spodbudo za kakšno od njenih kratkih zgodb. Staroegipčanska civilizacija je bila tako ena prvih visokih kultur, s katerimi se je Alma podrobneje seznanila, čeprav je kot teozofinja marsikatero zgodbo iz star(odavn)ega Egipta prepletla z dediščino mitološke Atlantide, ki naj bi bila praizvor vseh civilizacij, tudi staroegipčanske.
Besedilo, ki ga danes v tipkopisu hranita tako Berlinska državna knjižnica kot tudi Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani in predstavlja novost v avtoričinem knjižnem naboru, je Alma takoj po nastanku ponudila v objavo svojemu najljubšemu založniku Maxu Möhringu iz Leipziga, a do njegove objave prihaja šele letos, kot poklon založbe Sanje ob 125-letnici pisateljičinega rojstva.
Alma M. Karlin (1889–1950) je slovenska popotnica, pisateljica, pesnica in zbirateljica, ki jo v tej knjigi še enkrat več prepoznamo kot ustvarjalko, katere potentna sila se je razraščala onkraj časa. Njen opus po do zdaj zbranih podatkih obsega 24 objavljenih knjig, več kot 40 proznih del, i. e. novel, črtic, člankov, a tudi pesmi (ohranjene so v rokopisu), notnih zapisov ter risb.